Razstava risb in akvarelov Jane Vizjak

otvoritev slikarske razstave v Klubu nove revije

v četrtek, 13. oktobra 2005,ob 19. uri v Klubu Nove revije, na Cankarjevi 10b v Ljubljani. Njene slike bosta predstavila in pogovor z njo vodila prof. Marijan Tršar in dr. Milček Komelj.

Jana Vizjak je bila rojena leta 1956 v Ljubljani, kjer je študirala na likovni akademiji in leta 1982 končala slikarsko specialko pri prof. Janezu Berniku. Odtlej ustvarja kot svobodna umetnica. Posveča se slikarstvu in grafiki. Svoje delo reflektira tudi z besedo in tudi v teoriji vse na slikah podreja barvi in svetlobi, »ki se dopolnjujeta v modeliranju in moduliranju«; zato je slika zanjo isto kot barva in luč.
Med letoma 1991 in 1996 se je izpopolnjevala kot gostja na umetniški akademiji v Düsseldorfu pri prof. Gotthardu Graubnerju. Imela je vrsto samostojnih razstav doma, v Londonu, na Koroškem in v Düsseldorfu; sodelovala je na pomembnih mednarodnih skupinskih razstavah. Med drugim je prejela študentsko Prešernovo nagrado, nagrado žirije na mednarodnem slikarskem festivalu (Cagnes-sur-Mer), veliko nagrado na razstavi Alpe-Jadran v ljubljanski MGLC in nagrado Lorenzo da Medici na mednarodnem bienalu sodobne umetnosti v Firencah. Leta 2005 ji je senat ALU dodelil priznanje pomembnih umetniških del. Prejela je več javnih naročil in se uveljavila tudi kot izvrstna portretistka. Likovno je sodelovala pri več publikacijah; izdala je mapo sitotiskov.

Tleče alegorije Jane Vizjak
Risbe in akvareli Jane Vizjak sodijo v njen najnovejši cikel z motiviko ženskih figur z granatnimi jabolki. Vse njene podobe temeljijo na izrazitem študijskem znanju, ki ga je umetnica izpričala tudi v vrsti figuralnih študij, tu pa ga je ustvarjalno sublimirala v slutnje golih postav z »zastori« okrog bokov in košarami plodov, ki so predvsem nosilci njene izpovedi o vitalni energiji in življenjskem krogotoku, o čemer ob vsej krhkosti jasno priča tudi njihova čutno-duhovna intenziteta. Motivna koncepcija in simbolika, zgoščena v pomenu granatnih jabolk, dajeta umetnici samo historično osnovo, s katero naslanja svojo lirično človeško krhkost na prizadevanja preteklih stoletij, ki vdihujejo njeni breztežni telesnosti nadih večnostnih alegorij. Njene človeške podobe so hkrati razkrite v svoji primarni telesnosti in obenem razblinjene v slutenjsko prosojne privide. V vsej slovesnosti in eleganci, ki jo izpričujeta njihova bolj ali manj frontalna postavitev in vertikalna celopostavnost, pa so v svojih slikovitih vzgibih izrazito dinamične. K večnemu, malone plesno ritmiziranemu nemiru jih usmerja že slikarsko slikovita in ne linearno sklenjena risba, akvarele pa ji utripajoče dinamično prežarja rdeče-vijolična in rumena prosojna barvitost, ki sije v intenziteti žgoče ali prosojne svetlobe in se muzikalno stopnjuje v ritmičnih prelivih. V simbiozi takih prelivov, svetlob in dinamičnih ritmov so vse te hkrati otipljive in slutenjske postave prežete z velikim lirizmom, nežnostjo in milino, toda tudi s strastjo. V vsem tem je moč zaslutiti izrazito žensko subtilnost, zato so podobe v bistvu slika ustvarjalkine notranje ubranosti, postavljene na piedestal izročila in stremeče k neotipljivi svetlobi, v kateri je zajeto vse njeno ustvarjalno hrepenenje, ki je tako poduhovljeno, da se ji je postava, vkomponirana v središče razstave, spremenila celo v podobo Kristusa. Meditativno zasanjana umetnica (znana je tudi po obsežni seriji izrazitih avtoportretov ter pokrajin in tihožitij, ki so v resnici le duhovne pokrajine njenih sanj) je s svojo zazrtostjo v davnino ter duhovnim iskateljstvom že sama po sebi kot postava iz razblinjajoče se antike, ki jo je usodno zažejalo po biblijskem duhu. Svojemu Bogu se približuje kot podobi neizrekljive miline, ki jo zanaša v imaterialnost luči; zato občutimo, kot da jo motivika ali kak barvni naglas in močnejša poteza vsaj tu pa tam dobesedno pritisnejo h konkretnosti jesensko žarečega telesa človeške zemlje, da bi se povsem ne razpustila v neotipljivosti ali ne raztopila v svetlobi, v kakršni lebdijo tudi njeni Kristusi ter čolni granatnih jabolk, ki plovejo k nevidnim prividom izsanjanega otoka njene mitične Kitere. O vsem tem sanja alegorični sprevod njenih razgibano negibnih svečeniško ljubezenskih, vidnih in nerazvidnih, hkrati vabljivih in sanjsko odmaknjenih deklet, povezanih v svetniško zaporedje ognjenih plamenenj in nadzemeljske miline, eteričnosti in srčne strasti. Vsa njena tančična telesa so le utripajoča, akvarelno krhka in alabastrno prosojna posoda za duhovno svetlobo vendar so vseskozi prekrvavljena s poetično lučjo slikarkinega živo koprnečega srca.
Dr. Milček Komelj
Kaj: Likovna razstava
Kdaj:
čet, 13.10.05
ob 19.00
Kje: Ljubljana
Dodajte svoje mnenje o razstavi

Mnenja uporabnikov o "Razstava risb in akvarelov Jane Vizjak"

Priporoci
Tvoje ime
Umetniška dela
Izvedba
Lokacija
Povprecna ocena
Math Captcha:

Likovne Razstave Z Istimi Kljucnimi Besedami:

Likovne Razstave V Tej Kategoriji:

Trenutno Online:

3 clanov, 41 gostov:
Eatsnow, Helen, SecretHoarder, Gigabot, Google, Archive.org, Najdi.si/3.1, Nutch, Picsearch.com, Slurp, Speedy Spider

Iskanje:

No comments yet
© Copyright Umetnost.org {Kontaktirajte Nas}
Drugacna spletna lestvica : si386.com